May the Force be with you!

Ja, tudi jaz sem prvič pogledal ... wtf je trajnostna mobilnost???

Sliši se kot nekaj neskončno dolgočasnega, bruseljsko-birokratskega, še ena od tistih praznih fraz, ki jih izrečeš samo zato, da bi izpadel bolj učeno. Pa ni.

Trajnostna mobilnost je izraz, ki združuje promet in ekologijo. Ukvarja se s tem, kako ohraniti mobilnost ljudi na enaki ravni in hkrati zmanjšati škodljive učinke prometa na okolje. Ne gre samo za čistejši zrak ali manj hrupa v mestnih središčih ... gre tudi za dvig kvalitete mestnega življenja, za ponovno osvojitev ulic s strani ljudi.

Prometni kaos

Trajnostna mobilnost ima več vidikov. Ukvarja se z dostopnostjo (težavami hendikepiranih, ostarelih oz. tistih z oteženim gibanjem), prometnimi nesrečami (najbolj ranljivi v tem pogledu so otroci), spodbujanjem uporabe alternativnih načinov prevoza (kolo, javni prevoz, deljeni prevozi ...), zmanjšanjem uličnih površin za avtomobile in njihovo prerazporeditvijo v korist pešcev, kolesarjev, javnega prevoza itd.

Glede slednjega samo ena zanimivost ... Študije iz različnih koncev sveta dokazujejo, da je mogoče zmanjšati prometne površine, namenjene avtomobilom, ne da bi s tem povečali gostoto prometa na bližnjih ulicah. Prav nasprotno, promet se pri tem občutno zmanjša (pride do "izparevanja prometa"), kar prispeva k bolj veselemu okolju v različnih pogledih. Kar niti ni tako nelogično, kot izgleda na prvi promet. Kdo pa se hoče sprehajati po smrdljivih vpadnicah?
Vir: Prometni učinek zmanjšanja avtocestnih površin: ugotovitev dejstev

Za konec pa še nekaj zanimivih podatkov:

Od 100 potovanj v mestnem okolju jih je 82 opravljenih z avtom, 12 z javnim prevozom in 6 s kolesom.

Eno od dveh potovanj je krajše od 3 km. Eno od petih krajše kot 1 km, eno od osmih pa krajše kot 500 m. Enaka pot je cenejša z javnim prevozom. Tako kratke vožnje s hladnim motorjem in majhnimi hitrostmi potrošijo veliko več goriva kot dolge vožnje.

Primerjalne študije kažejo, da je v Evropi letna poraba za avtomobil od 6000 do 9000 evrov, kar pomeni 500 – 660 evrov na mesec.

80% onesnaženosti s hrupom v mestih povzročijo avtomobili.

Pri vožnji z vlakom nastane 30-krat manj izpustov CO2 kot pri vožnji z avtomobilom, avtobus pa porabi petkrat manj energije na prepeljanega potnika kot avtomobil.

Po ocenah Mestne občine Ljubljana v Ljubljano dnevno migrira okrog 120.000 ljudi, zaradi delovnih in drugih obveznosti se v jutranji konici (med 6h in 8h) z avtomobilom v Ljubljano pripelje 40.000 avtomobilov, v obratni smeri pa se odpelje 6.000 avtomobilov. Zaradi zastojev na vpadnicah se nekatere emisije povečajo tudi do 50%.

81 odstotkov anketirancev v raziskavi Politbarometra je izjavilo, da bi bili ob pogostejšem, cenejšem in bolj udobnem javnem prevozu pripravljeni spremeniti svoje navade in bi javni promet uporabljali dnevno.

Spremenjen utrip srca vinske mušice, ko je izpostavljena ogljikovemu dioksidu (poskus so izvedli na Fakulteti za biologijo Univerze v Kentuckyju, ZDA

Gospod: Ne bom vas več mrko gledal, kajti dobrohoten sem. (Jeremija 3:12)
Gospod: Kajti ogenj ste vžgali v moji jezi, ki bo na veke gorel. (Jeremija 17:4)

Jezus: Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično. (Janez 5:31)
Jezus: Tudi če jaz pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično. (Janez 8:14)

Jezus: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. (Matej 28:18)
Ves svet tiči v zlu. (1 Janez 5:19)

Jezus: Za sodbo sem prišel na ta svet. (Janez 9:39)
Jezus: Nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. (Janez 12:47)

Jezus: Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. (Matej 5:16)
Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. (Matej 6:1)

Jakob: Kajti videl sem Boga iz obličja v obličje in kljub temu ostal živ. (Geneza 32:30)
Boga ni nikoli nihče videl. (Janez 1:18)

Jezus: Bojte se Boga. (Matej 10:28)
Jezus: Ljubi Boga. (Matej 22:37)
V ljubezni ni strahu. (1 Janez 4:18)

Sveto pismo v slovenščini se nahaja tukaj.

V kiparstvu obstaja nekaj pravil o tem, kako se upodablja znane vojaške osebnosti na konjih.

Če ima kip konja z jezdecem obe sprednji nogi v zraku, to pomeni, da je oseba umrla v bitki. Če ima konj eno sprednjo nogo dvignjeno, je oseba umrla za posledicami ran, ki jih je prejela v bitki. In če ima konj vse štiri noge na tleh, je oseba omrla naravne smrti.

Tega očitno ni vedel kipar Jakov Brdar, ki je izdelal kip slovenskega generala Rudolfa Maistra, ki stoji pred železniško postajo v Ljubljani. General Rudolf Maister je namreč umrl naravne smrti.

V družbi se pogosto najde kdo, ki se pritožuje nad zabitostjo Američanov, ki Slovenijo umeščajo nekam v Rusijo. Medtem ko mi Slovenci nasploh obvladamo geografijo in se nam kaj takega nikoli ne bi zgodilo... Jaz ne bi bil povsem prepričan.

Naredite preprost test in vprašajte koga od prijateljev, kje leži Surinam. Naj bo naloga še nekoliko lažja, vprašajte ga, na kateri CELINI leži Surinam. Hmmmm.... večina se zamisli in ponavadi izbere Azijo. Napačno! Ni Azija. Hmmm... Kaj pa bi potem lahko bilo? Afrika? Napačno! Tudi Afrika ni. Če jih hočete dokončno zmesti, ponudite pomoč. Dajte jim namig: Ta država meji na Evropsko unijo...

Še zdaj ne morejo uganiti? Eh, pa tako znanje geografije. Še svojih sosed ne poznamo!

Tisti, ki jih zdaj že pošteno zanima, kje je Surinam, si lahko pogledajo tule.
Kaj več o prelepi surinamski državi pa si lahko preberete tule.

Še nekaj pogostih izrazov v jeziku sranan tongo, ki ga govori večina prebivalcev Surinama:

Welcome - Odi odi
How are U - Fa yu tan
Fine thank you - Mi de bun
I am a Surinamese - Mi na wan Sranan mang
See you tomorrow - Me e mit ju tamara
How much - O meni
Thank you very much - Grantangi
Hand that to me - Gi me datie
What's your name - Fa ju neng
Let's dance - Miki wi dansi
Give me a kiss - Gi mi wan bosi
Hug me - Brasa mi
You are sweet - Ju na mi gudu
I love you - Mi lobi ju
Goodbye - Adjosi
Good night - N'avu
Good morning - Morgu
Tomorrow - Tamara
Today - Tide

O glavnih mestih evropskih držav (recimo Moldavije) pa drugič...

Prejšnji teden sem imel debato o tem, katere so danes moderne, slengovske besede, ki jih uporabljajo mladi. Nekaj takega, kot so bile recimo včasih besede iz četvorčka *ful-kul-žur-špon*.

Mimogrede, zanimivo da so se prve tri prijele, četrta pa ne. Kaj samo prijele, *ful* je postal ponarodel in ga uporablja tudi moja prodajalka v Mercatorju. *Kul* in *žur* sta se prav tako prijela in razvila dodatne oblike, ki se pojavljajo med mladimi, kot sta recimo *kulsko* in *žuranje* (za razliko od *žuriranja*, ki bi ga uporabil Janez iz Big Brotherja). Če pa bi danes kdo prijavil *špon*, bi izpadlo vsaj čudno... tudi za ostarelega hipija.

Potem sem pri nekaj znancih naredil test in vedno se je pojavila beseda *itak*. Kar za moje pojme sploh ni slengovska beseda, je pa zelo lep dokaz, kako velik vpliv ima oglaševanje, ki se nam usede v podzavest. Itak.

Ok, kaj se še pojavlja med mladimi? Pred kakšnim letom nazaj se je blazno veliko uporabljalo besedno zvezo *ka teb ni jasn*, ki označuje, da nekdo ni v stiku z realnostjo. Nekdo recimo hodi v pižami po cesti in mu rečeš: *Ej model, ka teb ni jasn?* Isto rečeš, če recimo nekdo ves nažgan teži tvoji prijateljici ali če noče podati jointa itd. V nekaterih primerih je sinonim za *halo*.

Verjetno se ob prebiranju tega posta kakšnemu Pohorcu ali Korošici pošteno dvigujejo obrvi. Zato naj povem v svoj zagovor, da tukaj pišem o slengu, ki se pojavlja v mojem socialnem okolju. Živim pa v Ljubljani, zato je to ljubljanski sleng.

Občasno sem izpostavljen tudi fužinskemu slengu, ki je posebna podzvrst ljubljanskega slenga. Primer: Oseba A: *Ke si?* Oseba B: *Evo me, kes ti?* Oseba A: *Evo me.* Tukaj je treba biti zelo previden pri ločevanju slenga od nepravilne rabe kot posledice slabega znanja slovenščine. Primer slednjega je recimo: *Pridem takoj, sam da se preslečem.*

Drugi primeri fužinskega slenga so še recimo *ful je blo smehov* ali pa *murke* (izraz za policaje - iz *murije*) itd. Včasih pride do zarotniškega premetavanja zlogov, da se neposvečenim prikrije pravi pomen besede. Primera: *lej ga, un derpe k ti je zadnjič težil* (derpe namesto peder) in *stari, ker hud lobe smo dobil* (lobe namesto belo, kokain). Ok, dost je foliranja in delanja bruk.

In še zmagovalni... V zadnjem obdobju se po mojem opažanju vedno bolj pojavlja tudi izraz *takle mamo*. Baje izvira iz gorenjskega konca, in se ga uporablja kot mašilo (ko ne veš, kaj bi povedal) ali za podkrepitev predhodno povedanega. Uporaben je tudi kot ironični komentar ali za ponazoritev nesmiselnosti trenutne situacije.

Ja, takle mamo...